Skip navigation.
Domov

Raziskava Slovensko javno mnenje

Projekt Slovensko javno mnenje (SJM) je najširša longitudinalna družboslovna empirična raziskava v Sloveniji, ki temelji na reprezentativnem vzorcu polnoletnih prebivalcev Slovenije in je po zasnovi podobna General Social Survey, NORC v ZDA oziroma ALLBUS, ZUMA v ZRN. V okviru SJM potekajo raziskave na področju socialne stratifikacije in mobilnosti, migracij, političnega javnega mnenja, volilnih procesov in političnih strank, raziskave razširjenosti množičnih medijev ipd. S projektom SJM je center vključen v mednarodne komparativne programe, kot npr. International Social Survey Program, World Value Survey in druge.

Teoretična izhodišča, raziskovalne vsebine in cilji

Moderne demokratične družbe so kompleksni sistemi, ki jih sestavljajo številni podsistemi in medsistemske strukture. Za obvladovanje in usmerjanje lastne kompleksnosti so ti sistemi razvili različne mehanizme (samo-)opazovanja. Med najbolj učinkovitimi mehanizmi družbenega samoopazovanja so družboslovne empirične raziskave. Poglavitni cilj raziskovalnega programa Slovensko javno mnenje (SJM) je kontinuirano in sistematično družboslovno opazovanje nekaterih pomembnih stanj in procesov v slovenski družbi in v njenem mednarodnem okolju. Raziskovalni program je usmerjen na merjenje in pojasnjevanje stališč, izbir in ravnanj slovenskega prebivalstva na političnem, kulturnem, socialnem in ekonomskem področju. Z vztrajanjem pri longitudionalnem formatu, tj. z rednim ponavljanjem standardiziranih blokov kazalcev, raziskovalni program zagotavlja kvalitetne znanstvene informacije za spremljanje in razumevanje procesov v slovenski družbi. Vse raziskave, ki so izvedene v okviru raziskovalnega programa SJM, so v osnovi sestavljene iz dveh kompleksov raziskovalnih vprašanj - iz nabora vprašanj za opazovanje dinamike stališč, ki praviloma obsegajo več vsebinskih sklopov (opisani so v nadaljevanju) in iz vprašanj za opazovanje socialnoekonomskih in demografskih spremenljivk, kot so spol, starost, etničnost, družbeni razred, izobrazba, poklic, zaposlitev, dohodki, življenjski slog, vernost, struktura gospodinjstva, vključenost v socialna omrežja, družinski stan, tip naselja, regija ipd. Nabori vprašanj za opazovanje dinamike stališč se nanašajo na naslednja področja:

  1. Družboslovno in politično relevantne teme, kot so dinamika vrednot in stališč (zlasti tistih, ki se tičejo odnosa do politične demokracije, družbene pravičnosti in družbenih neenakosti, nacionalne identitete in etničnih razlik, dela, družine in religije). Vprašanja se nanašajo tudi na nekatere specifične teme, kot so odnos do zdravja in zdravstvene politike, do naravnega okolja in okoljske politike ter na vrednote, ki vplivajo na oblikovanje življenjskih slogov (vključno z intimnim življenjem).
  2. Stališča do strukturnih problemov v slovenski družbi, (kot so družbena izključenost, brezposelnost in kriminal) in ukrepov za njihovo reševanje.
  3. Odnos do javnih zadev in pripravljenost za javno angažiranje. Na tem področju je raziskovalna pozornost namenjena zlasti zaupanju slovenskega prebivalstva v državne in družbene institucije, odnosu do posameznih politik in njihovih učinkov, odnosu do medijev, politični participaciji ter vključenosti v prostovoljne organizacije, interesne skupine in organizacije.

Poleg teh tem so v raziskave uvrščene tudi novorazvite tematske celote glede na sprotno ugotovljene potrebe družboslovnega raziskovanja ali oblikovalcev javnih politik in gospodarskih akterjev. Teoretična predpostavka merjenja socialnoekonomskih in demografskih spremenjljivk je, da pomembno vplivajo na razlike v vrednotah in stališčih ter s tem tudi na delovanjske izbire posameznikov in posameznic. Vsa raziskovalna vprašanja so izbrana glede na njihovo teoretsko smiselnost, empirično preizkušenost in preverjenost, uporabnost na različnih družboslovnih znanstvenih področjih ter relevantnost za družbeno usmerjanje (tj. za oblikovanje različnih politik). Pomemben kriterij pri izboru raziskovalnih vprašanj je njihova primernost za analizo razvojnih trendov na različnih družbenih področjih. Nabor vprašanj torej temelji na teoretično zasnovanih hipotezah in sledi metodološkim zahtevam veljavnosti in zanesljivosti in se zato radikalno razlikuje od ad hoc javnomnenjskih anket. Program SJM torej ni raziskovanje javnega mnenja, ki se ukvarja le z aktualnimi - ali morda celo modnimi - vsebinami, ampak je sistematično načrtovan in razvit instrument, ki omogoča in spodbuja inovativno raziskovanje na podlagi akumuliranih raziskovalnih spoznanj in izkušenj, hkrati pa je dovolj prilagodljiv za vključevane novih teoretično in praktično relevantnih tem. Mnenjski podatki in podatki o strukturnih značilnostih slovenske družbe, ki so bodo pridobljeni s programom SJM in nadgrajujejo že dostopne podatke, so kvalitetna podlaga za večnivojske analize družbenega dogajanja in pomembna spodbuda za preverjanje in razvijanje družboslovnih teorij srednjega dometa. Poleg tega ti podatki in na njih temelječe analize zagotavljajo pomembne informacije za politično odločanje in prispevajo k za širšo javnost relevantnemu razumevanju procesov v slovenski družbi in njenem okolju.

Metodološko izhodišče

Program SJM je po metodološki plati povezan s težnjami, ki so značilne za sodobne mednarodne družboslovne raziskave velikega obsega. Te raziskave skušajo preseči tradicijo, za katero je bila značilna omejenost družboslovnega raziskovanje predvsem na nacionalne raziskovalne projekte, ki so zaradi funkcionalne nekompatibilnosti metodoloških izhodišč vodili k medsebojno neprimerljivim in nekomplementarnim rezultatom. Zato je za sodobne družboslovne raziskave značilno sistematično prizadevanje za mednarodno primerljivost in longitudinalnosti, ki je uresničljivo le ob upoštevanju enotnih in strogih metodoloških standardov. Ta metodološka usmeritev je značilna za vse mednarodne raziskovalne projekte, v katere je bil doslej in bo v naslednjem obdobju vključen program SJM. Osnovna metoda, na katero se opira program SJM je torej longitudinalno usmerjeno mednarodno primerjalno raziskovanje. Raziskovanje temelji na uporabi slučajnega verjetnostnega vzorca in uporabi različnih raziskovalnih tehnik. V središču teh tehnik je standardizirani anketni intervju (osebni, telefonski in pisemski), analiza empiričnega gradiva pa se opira na kvantitativne in kvalitativne metodološke postopke. V središču empiričnega raziskovanja so družbene značilnosti posameznikov in posameznic, na analitični ravni pa so osnovne enote opazovanja družbene skupine in - na mednarodni primerjalni ravni - državne skupnosti. Program SJM ne teži le k uporabi metodoloških pristopov, ki so značilni za najbolj inovativne usmeritve na področju družboslovnih raziskav velikega obsega, ampak se ukvarja tudi z evaluacijo in razvijanjem teh pristopov. Temeljni problem, s katerim se program SJM ukvarja na tem področju, je problem funkcionalne ekvivalentnosti raziskovalnih instrumentov v različnih družbenih kontekstih. V tem okviru so predmet metodološke analize in razvojnega dela predvsem naslednje teme in vprašanja:

  • vzorčenje (zlasti sistematični nadzor kakovosti vzorčenja in analiz ter vzroki za nesodelovanje potencialnih respondentov),
  • kognitivne analize raziskovanih instrumentov (zlasti ugotavljanje razumevanja vprašanj in ugotavljanje vpliva konteksta ter analiza vloge anketarjev),
  • arhiviranje in dokumentiranje podatkovnih baz (zlasti sistematično preverjanje celovitost podatkov in dokumentacije o raziskavah, ki sta pogoj za vključitev podatkovnih baz v Arhiv družboslovnih podatkov).

Rezultati analiz, ki prispevajo k razvoju metodološke teorije in raziskovalnih metod, so publicirani v ustreznih strokovnih in znanstvenih publikacijah. Raziskovalna skupina razpolaga z infrastrukturo (anketna telefonska delavnica z ustrezno računalniško programsko opremo), ki omogoča učinkovito in kakovostno izvedbo raziskav ter eksperimentalno delo pri razvoju raziskovalnih metod. Ta infrastruktura omogoča tudi prenos metodoloških znanj v študijski proces na dodiplomski in podiplomski ravni.

Pomen za razvoj znanosti v širšem (svetovnem) smislu

Raziskovalni program SJM je vključen v najbolj priznane mednarodne projekte te vrste – v, če omenimo le najpomembnejše, International Social Survey Programme (ISSP), World Values Survey (WVS), European Values Study (EVS) in European Social Survey (ESS). Ti raziskovalni projekti izhajajo iz splošne predpostavke, da vrednotnih orientacij posameznikov in posameznic ni mogoče pojasnjevati le z drugimi mnenjskimi spremenljivkami, ampak je treba analizo razširiti z upoštevanjem družbeno-strukturnega in institucionalnega okolja, v katerem se posameznik nahaja. Temeljna logika tega pristopa je, da je v primerljivih družbah - na primer v evropskih družbah - možno analizirati vpliv makrostrukturnih razlik na variacije v vrednotnih orientacijah in delovanju posameznikov. Na ta način je mogoče učinkovito povezati mikro in makro raven analize. Neposredni učinki intenzivne vključenost raziskovalnega programa SJM v mednarodne raziskovalne tokove se kažejo v možnosti sistematične primerjave slovenskih podatkov s podatki iz številnih drugih družb. Z vključitvijo slovenskih podatkov v mednarodne datoteke pa so ti dostopni tudi tujim raziskovalcem. Na ta način je spoznavna vrednost zbranih podatkov mnogo večja kot bi bila brez mednarodnega sodelovanja. To potrjujejo tudi skupne objave članov raziskovalne skupine in tujih raziskovalcev (glej npr. knjigo Modern Society and Values). Poleg tega pa analize, ki temeljijo na mednarodnih primerjalnih podatkih, ponujajo zanesljivejše in kompleksnejše informacije načrtovalcem javnih politik Posebej je treba omeniti, da je večina mednarodnih raziskav, v katere je vključen program SJM, organizirana v skladu z 'demokratičnim modelom' mednarodnega raziskovanja, ki predpostavlja sodelovanje raziskovalcev v vseh fazah raziskovanja. To omogoča pretok znanja in visoko kakovost priprave in izvedbe projektov v vseh sodelujočih državah na osnovi skupno sprejetih odločitev.

Pomen za razvoj Slovenije

a) za trajnostni družbeno-ekonomski in kulturni razvoj Poglavitni vsebinski rezultat raziskav, ki potekajo v okviru raziskovalnega programa SJM, je določitev in analiza družbenih indikatorjev za merjenje nekaterih ključnih družbenih sprememb v Sloveniji, ob sistematičnem upoštevanju evropskega in svetovnega primerjalnega konteksta. Potencialni uporabniki teh raziskovalnih rezultatov so:

  • Politika in javna uprava. Rezultati raziskav lahko služijo kot informacijska podlaga in teoretsko ozadje za identifikaciji družbeno in politično relevantnih problemov, za oblikovanje političnih strategij in ukrepov ter načrtovanje akcij obveščanja ali osveščanja javnosti. Politično relevantnost raziskovalnega programa je mogoče ponazoriti z naslednjimi temami: odnos javnosti do delovanja političnih institucij (vključno z Evropsko unijo in drugimi mednarodnimi povezavami), spreminjanje vsebine in pomena nacionalne identitete (potencialni uporabniki: MZZ, DZ); odnos do reform blaginjskega sistema, zlasti zdravstvenega in pokojninskega, gostota in funkcije neformalnih družbenih podpornih vezi (MZ, MDDS); odnos javnosti do uporabe jedrske energije in odlagališč odpadkov (MOP); odnos javnosti do privatizacije in tujih vlaganj (MG in ekonomski akterji). Raziskovalni rezultati bodo imeli visoko politično relevantnost še zlasti zaradi njihove osredotočenosti na vpetost slovenske družbe v evropsko okolje.
  • Širša javnost in mediji, ki so s tiskovnimi konferencami, poročili, članki, monografijami ter drugimi publikacijami, temelječih na rezultatih raziskovalnega programa, seznanjeni z rezultati družboslovnih opazovanj procesov v slovenski družbi ter s stališči različnih družbenih skupin do teh procesov.
  • Znanstvena skupnost, katere pripadniki podatke lahko uporabijo pri svojem analitično-raziskovalnem delu na različnih tematskih področjih. V ta namen so podatki raziskav SJM hranjeni v Arhivu družboslovnih podatkov na FDV. Med pomembnimi uporabniki rezultatov raziskovalnega programa so predavatelji in študentje na družboslovnih fakultetah pri predmetih, ki se ukvarjajo z dinamiko sodobnih družb in metodami družboslovnega raziskovanja. Program SJM je ustvaril pogoje za nastanek slovenskega Arhiva družboslovnih podatkov (ADP) in vzpostavil podlago za uvajanje študentov FDV v empirično raziskovanje. Datoteke SJM tvorijo velik del datotek Arhiva, poleg tega pa je velik del mednarodnih datotek arhiva pridobljen z mednarodnimi stiki programa SJM. Podatki iz programa SJM se hranijo tudi v evropskem omrežju arhivov CESSDA, kjer so na voljo raziskovalcem, ki želijo v svoje primerjalne študije vključiti Slovenijo.

b) za tehnološki razvoj Program vključuje raziskovalna vprašanja, ki zadevajo družbene pogoje tehnološkega razvoja in posledice uvajanja novih tehnologij na makro in mikro družbeni ravni. Pri tem je raziskovalna pozornost posebej usmerjena na (ne-)obstoj vrednotnih usmeritev, ki so naklonjene družbenim in še zlasti tehnološkim spremembam v slovenski družbi ter na pripravljenost javnosti na sprejemanje tveganj, ki so povezana z uvajanjem novih tehnologij. c) za utrjevanje nacionalne identitete in ohranjanje bogastva naravne in kulturne dediščine Raziskovali program ima do slovenske nacionalne identitete in tradicij - tako kot doslej - refleksiven odnos. Sistematično opazuje in analizira predvsem dve področji – odnos slovenskega prebivalstva do bližnje in daljne slovenske preteklosti in do ključnih dogodkov v slovenski zgodovini ter spreminjanje slovenske nacionalne (samo-)zavesti v času slovenskega vključevanja v internacionalne in transnacionalne povezave. Hkrati pa raziskovani program s seznanjanjem politične in ostalih javnosti z rezultati primerjalnih raziskav prispeva k utrjevanju slovenske nacionalne identitete. Ambicija programa torej ni le raziskovanje kulturnih sprememb v slovenski družbi, ampak tudi - s poglabljanjem in širjenjem znanja o slovenski družbi - sooblikovanje teh sprememb.

Vpetost vsebine v mednarodne raziskovalne in razvojne programe in projekte

Ena od ključnih usmeritev programa SJM je vključevanje v evropske in svetovne primerjalne in longitudinalne raziskovalne projekte. Najpomembnejše je sodelovanje pri mednarodnih raziskavah, ki so opisane v dokumentu "Informacija o vključenosti FDV IDV (CJMMK) v ključne mednarodne infrastrukturne družboslovne programe":

1) European Social Survey (ESS)
2) ISSP
3) Comparative Study of Electoral Systems (CSES)
4) Consolidation of Democracy in Central and Eastern Europe
5) Projekt European/World Values Survey
6) Value Systems of the Citizens and Socio-Economic Conditions

Poročila o raziskavah SJM