Raziskava Slovensko javno mnenje (SJM)
Že pol stoletja raziskovalci s Fakultete za družbene vede izvajamo različne družboslovne raziskave, med najbolj znanimi je raziskava Slovensko javno mnenje (SJM), ki je bila prvič izvedena leta 1986. V raziskavi z najdaljšo tradicijo v Sloveniji (pa tudi širše) povprašujemo, kako ljudje živijo in kako ocenjujejo razmere v Sloveniji. Zastavljamo podobna vprašanja, kot jih zastavljajo družboslovni raziskovalci širom sveta. Raziskava SJM je od začetka devetdesetih let intenzivno vpeta v mnoge mednarodne projekta. Na ta način zagotavljamo mednarodno primerljive podatke, ki omogočajo, da na različnih področjih ugotavljamo, kam se umešča Slovenija, katere države so nam glede na vrednote in mnenja ljudi bolj in katere manj podobne.
Po zasnovi je raziskava SJM podobna znani General Social Survey NORC iz ZDA ali raziskavi ALLBUS, ki se izvaja v Nemčiji. Raziskavo izvajamo vsako leto, običajno tudi dvakrat letno. Vsebine raziskav so zelo različne in pokrivajo široko polje družboslovnega raziskovanja. Gre za področja kot so : splošne ocene zadovoljstva z življenjem in družbo v kateri živimo, družbene in osebnostne vrednote, blaginja in dobrobiti, zaupanje v institucije, ocena razmer na različnih področjih (gospodarstvo, politika, zdravstvo, šolstvo ipd.), zanimanje za politiko, samoocena zdravja, varnost, družbena vključenost, odnos do religije, ocena materialnih razmer v gospodinjstvu, odnos do priseljencev, državljanstvo in demokracija, razporejanje družinskih obveznosti, načrtovanje življenjske poti, odnos do razlik med spoloma, vloga države, odnosi med generacijami, ocena pravosodja in pravne države, pravičnost in poštenost, odnos do podnebnih sprememb, če naštejemo samo nekatere.
Večina naših raziskav poteka s pomočjo računalniško podprtega osebnega anketiranja na terenu. Osebno anketiranje je dolgotrajna in zahtevna metoda zbiranja podatkov v primerjavi s telefonskimi ali spletnimi anketami. Toda v metodološki literaturi še vedno velja kot najbolj kakovostna oblika zbiranja podatkov. Izhodiščni merski instrument večine naših raziskav, ki jih izvajamo v okviru programa Slovensko javno mnenje, je standardiziran anketni vprašalnik z več vsebinskimi sklopi. Anketa običajno traja med 30 in 60 minutami. Večina vprašanj je metodološko preverjenih in jih uporabljamo več let ali desetletij zapored. Osebe, ki so izbrane za anketiranje, predstavljajo reprezentativno sliko polnoletnih prebivalcev Slovenije (odvisno od tipa raziskave). Vzorčenje posameznikov običajno temelji na dvostopenjskem slučajnem izboru oseb na podlagi centralnega registra prebivalstva Slovenije. Na prvi stopnji je naključno izbranih več sto krajevnih enot (osnovnih popisnih okolišev), a je izbor sorazmeren glede na velikosti teh enot in karakteristike populacije. Vzorec je predhodno stratificiran glede na 12 slovenskih regij in 6 tipov naselij (kmečka do 2000 prebivalcev, nekmečka do 2000 prebivalcev, naselja med 2.000 in 10.000 prebivalcev, naselja med 10.000 in 100.000 prebivalcev ter Ljubljana in Maribor). Na drugi stopnji je znotraj vsakega od izbranih krajevnih enot po postopku enostavnega slučajnega izbora določeno fiksno število ciljnih oseb z naslovi. Vsaka oseba iz vzorčnega okvira ima enako verjetnost, da bo izbrana v vzorec.
Vse raziskave v svojih metodoloških izhodiščih zasledujejo visoke cilje kar zadeva doseganje kvalitete pridobljenih podatkov. Splošen cilj je doseči med 60 in 70% odziva glede na izhodiščni vzorec. Dovoljen delež nekontaktov pa ne sme presegati 3% izhodiščnega vzorca. Na ta način dosežemo tudi težje dostopne kategorije znotraj populacije. Velja poudariti, da je doseganje takega deleža sodelovanja možno predvsem s pomočjo osebnega anketiranja. Navedena izhodišča in več desetletne izkušnje pri izvajanju raziskav zagotavljajo kakovost, ki dosega vse potrebne standarde za akademski tip družboslovnega empiričnega raziskovanja. Ob zaključku raziskav so rezultati ustrezno arhivirani in dostopni strokovni in ostali zainteresirani javnosti.
