Projekt Politbarometer

Politbarometer je ciljni raziskovalni program: “Javnomnenjske raziskave o odnosu javnosti do aktualnih razmer in dogajanj v Sloveniji”

Raziskava Politbarometer je od januarja 1995 do decembra 2005 potekala po naročilu in na osnovi pogobe z Uradom vlade za informiranje. Seznam raziskav in poročila so dostopni v našem arhivu raziskave Politbarometer.

Raziskava Politbarometer od januarja 2006 ne poteka več na osnovi pogodbe z vlado Republike Slovenije. Seznam raziskav in poročila so dostopni na naši spletni strani.

Telefonska anketna raziskava Politbarometer je v nekaterih elementih koncipirana po zgledu nemške raziskave Politbarometer (skupine Forschungsgruppe Wahlen, Mannheim). Ker nemška raziskava v celoti nikakor ni bila ustrezna za slovenski prostor, je večji del slovenskega Politbarometra avtorsko delo raziskovalne skupine Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij na FDV. Prednosti slovenskega Politbarometra v primerjavi z denimo nemškim so predvsem lažji dostop do kvalitetnega vzorca, v evropskih okvirih razmeroma visoka odzivnost respondentov in predvsem dobra tehnično programska opora v celotnem procesu raziskave. Vrednost slovenskemu Politbarometru v primerjavi z nekaterimi drugimi podobnimi raziskavami daje tudi opora univerzitetnega okolja, ki omogoča kvalitetno sociološko-metodološko podporo v vseh elementih raziskave. Običajno je izvedba Politbarometra postavljena v zadnjo tretjino oziroma četrtino vsakega meseca (razen avgusta) in sicer v okvir treh dni od ponedeljka do srede. Anketa poteka od četrte do devete ure vse tri dneve ter od enajste do druge ure v dopoldanskem času v drugem in tretjem dnevu. Okvirni cilj raziskave je približno 1000 opravljenih intervjujev (v trajanju približno 12 minut) s polnoletnimi prebivalci Slovenije. Za takšen izid je običajno potrebno nekje med 1900 in 2100 telefonski številk, ki predstavljajo vzorčni bazen. Stopnja sodelovanja je v teh okvirih okrog 50%. Raziskava, ki temelji na standardiziranem anketnem vprašalniku, poteka s pomočjo sistema CATI (Computer Assisted Telephone Interviewing) na lokalnem računalniškem omrežju. Izvaja jo približno 25 izšolanih anketarjev na 25. računalniških delovnih mestih (PC) s pomočjo aplikacije, ki je izdelana s programskim orodjem Blaise. Na spletnih straneh e-uprave so na voljo prikazi iz raziskave Politbarometer. Prikazi so predvsem numerični (odstotki / deleži, povprečja / ocene), tekstovni del poročila, ki zajema pojasnila, komentarje in ocene dobljenih podatkov pa se nahaja v mesečnem poročilu Politbarometra za tekoči mesec. Le-to vsebuje popoln pregled postavljenih vprašanj in dobljenih odgovorov. V njem je podan pregled najznačilnejših ugotovitev v opisni, grafični ali numerični obliki. Vsa vprašanja in merila v gradivu so povzeta v izvirni obliki. Vsebinsko zasnovo, izvedbo, kontrolo izvedbe, podatkovno pripravo in poročilo izvaja raziskovalna skupina Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij (CJM) Inštituta za družbene vede, na Fakulteti za družbene vede. ÄŒlani skupine so: prof. dr. Niko Toš, dr. Slavko Kurdija (koordinator raziskave Politbarometer), dr. Samo Uhan, dr. Janez Štebe, dr. Vlado Miheljak, Živa Filej, Rebeka Falle Bešter, dr. Matej Kovačič in Ivi Kecman (tajnica centra). Od Politbarometra-1/97 dalje v analizo uvajamo sistem vzorčnih uteži, ki zmanjšujejo pristranost in napake v rezultatih kot posledice vzorčenja v gospodinjstvih telefonskih naročnikov.

Vsebina projekta
V razmerah političnega pluralizma je v procesu demokratičnega odločanja, še posebej v zvezi z izvršnimi pooblastili Vlade Republike Slovenije, ki s svojimi presojami, predlogi, sklepi, zakonskimi osnutki in predlogi itd. – ki imajo bodisi kratkoročen, bodisi dolgoročen strateški pomen – in ki odločilno vplivajo na politične, socialne in gospodarske razmere v družbi ter življenjske razmere državljanov, je spremljanje odzivanja javnosti izredno pomembno. Iz razpisa projekta sledi, da so “redne raziskave javnega mnenja o odnosu javnosti do aktualnih razmer v državi ter o odnosu do dela Vlade RS” pomemben element pri pripravi strateških vladnih odločitev in ukrepov." Osnovni namen tovrstnega raziskovanja je pridobiti informacije o mnenjih državljanov o odnosu javnosti do vladne politike, o delu državnih institucij in o ključnih (strateških) odločitvah Vlade Republike Slovenije. Prevladujoča stališča državljanov, ki jih prepoznamo kot ‘javno mnenje’, so pomembna za presojo, utemeljevanje in odločanje o ključnih vprašanjih ekonomske, socialne in kulturne politike Vlade RS; ustvarja se večje soglasje o delovanju vlade in poglablja zaupanje v sistem. Posebej aktualno je raziskovanje stališč državljanov v kontekstu vključevanja Slovenije v evropske integracije. Slednje zahteva sistematično spremljanje evropskih preferenc državljanov, kot tudi prepoznavo dejavnikov, ki vplivajo na oblikovanje odnosa državljanov do vključevanja Slovenije v EU in NATO. Strateške cilje programa lahko razčlenimo takole.

• raziskovanje oblikovanja in izražanje prevladujočih mnenj prebivalcev Slovenije o aktualnem družbeno-političnem dogajanju, ki se izraža kot “javno mnenje”,
• ugotavljanje razpoloženja državljanov RS v zvezi z delovanjem institucij demokratičnega sistema,
• raziskovanje razpoloženja in mnenj splošne populacije in njenih posameznih segmentov o politiki in delovanju Vlade RS in posameznih ministrstev,
• merjenje reakcij splošne populacije na posamezne konkretne dogodke in ukrepe,
• ugotavljanje dejavnikov, ki vplivajo na oblikovanje stališč o vladi in njeni politiki.

Za izpolnjevanje ciljev program predvideva izvajanje rednih mesečnih (longitudinalnih) meritev javnega mnenja na standardizirani osnovi in reprezentativnih vzorcih (standardizirani vprašalnik; računalniško podprto telefonsko anketiranje); izvajanje ožjih tematskih raziskav o aktualnih vprašanjih – na enakih metodoloških osnovah; izvedbo kontrolne raziskave s standardnim longitudinalnim vprašalnikom enkrat letno s pomočjo terenskih intervjujev; izvajanje kontinuirane analize javnomnenjskih pojavov v zvezi z delovanjem vlade; redno mesečno izdelovanje analiz in poročil o stanju javnega mnenja; obveščanje naročnikov in zainteresirane javnosti o rezultatih tekočih raziskav; tekoče urejanje datotek in njihovo vključevanje v informacijski sistem Vlade RS (Center Vlade RS za informatiko) ter njihovo priredbo za vključevanje v Arhiv družboslovnih podatkov in s tem njihovo javno strokovno rabo.

Vsebinska razčlenitev raziskave
1. Ugotavljanje in artikulacija prevladujočih mnenj državljanov Republike Slovenije o aktualnih, gospodarskih, političnih in socialnih razmerah v državi. Zaznava družbenih in ekonomskih razmer v Sloveniji je izražena z ocenami delovanja vlade in ocenami življenjskih razmer posameznih segmentov prebivalstva. Cilj projekta je v tem smislu oblikovanje zanesljivih kazalcev zadovoljstva z demokratičnimi institucijami, zadovoljstva z materialnimi razmerami državljanov ter zadovoljstva z gospodarskimi razmerami v državi.
2. Ocene delovanja osrednjih državnih organov. Cilj je pridobiti ocene splošnih in posameznih segmentov prebivalstva o delovanju vlade, kakor tudi izmeriti zaupanje prebivalcev v delovanju osrednjih državnih institucij. Pomembne v tem smislu so ocene državljanov, ki jih le-ti izražajo na osnovi osebnih izkušenj ter medijske izpostavljenosti vlade in politike. Raziskava naj razjasni okoliščine, ki pomembno določajo odnos državljanov do delovanja organov državne oblasti, še posebej vlade in resornih ministrstev; pokaže naj, ali je izražanje kritičnosti do delovanja vlade predvsem posledica lastnih izkušenj državljanov s posameznimi organi oblasti, oz. nastaja pod vplivom predstav o oblasti, kot jih oblikujejo množični mediji.
3. Kazalci politične klime v Sloveniji. Raziskava in analiza naj omogoči sprotno prepoznavo politične klime, kot jo sooblikujejo politične stranke. Analiza politične klime vključuje ugotavljanje strankarskih preferenc, odnos do ključnih političnih osebnosti, ocene usposobljenosti strank za reševanje temeljnih razvojnih problemov države, odzivanje volilnih teles posameznih strank oz. koalicij na strateške odločitve vlade itd.
4. Vključevanje Slovenije v Evropsko unijo in NATO. Namen je prepoznati evropske preference državljanov Slovenije ter ključne dejavnike, ki vplivajo na odnos državljanov do integracijskih procesov. Bistvena pri tem so stališča različnih segmentov populacije do vladnih aktivnosti v zvezi z vključevanjem Slovenije v Evropsko unijo in NATO, obveščenost o procesih integracije, ocene koristi vključevanja Slovenije v Evropsko unijo in NATO z vidika države kot celote ali sektorja gospodarske dejavnosti oz. z vidika posameznih socialnih kategorij prebivalstva itd.
5. Aktualna tematska vprašanja. Namen spremljanja aktualnega političnega dogajanja je raziskovalna obravnava t. i. javnih vprašanj. Gre za vprašanja, ki odražajo javne dileme in polemike ter značilno sooblikujejo stališča državljanov o aktualnem političnem dogajanju.
6. Razvoj metodologije, merskih instrumentov in standardov. Hkrati z mnenjskimi sondažami je nujna zagotovitev ustrezne teoretsko metodološke refleksije raziskovalnega programa, kar naj omogoča zagotavljanje veljavnosti in zanesljivosti longitudinalnih meritev ter zahtevnejše analize trendov oz. anticipacijo dogajanj v političnem prostoru Slovenije. Urejanje datotek raziskav naj temelji na standardih, ki zagotavljajo njihovo sprotno javno in strokovno uporabo (npr. Center Vlade RS za informatiko, Arhiv družboslovnih podatkov).

Metodika projekta
Raziskave v okviru CRP potekajo kot kontinuirane javnomnenjske raziskave na vzorčni zasnovi s pomočjo standardiziranega vprašalnika, izvedenega s pomočjo telefonskega intervjuja. Ciljna populacija trajnega raziskovanja “odnosa slovenske javnosti do Vlade Republike Slovenije” so polnoletni državljani Republike Slovenije, ki živijo na stalnem naslovu v Sloveniji. Predvidevamo, da bi z eno raziskavo zajeli približno 1000 oseb. Postopek za izbor ciljnih oseb (vzorčni postopek) bo potekal v dveh fazah: najprej bomo iz seznamov vseh telefonskih naročnikov po načelu slučajnosti izbrali samo gospodinjstva (fizične osebe), kar naj bi v osnovi predstavljalo tudi proporc telefonskih naročnikov fizičnih oseb po omrežnih skupinah. V drugi fazi izbora znotraj gospodinjstva po posebnem ključu (oseba, ki je imela zadnja rojstni dan) določimo ciljno osebo - anketiranca. Uporabljeni postopek temelji na slučajnosti in zagotavlja, da ima vsaka oseba iz populacije enako verjetnost izbora. V primeru, da ciljna oseba ni dostopna, številko gospodinjstva kličemo v naslednjih dnevih, v času trajanja ankete ponovno - do 8-krat. Anketa poteka pretežno v popoldansko-večernem času (med 16. in 21. uro), kar pri vključitvi 1000 enot v obsegu vprašalnika do 12 minut terja 4 do 5 delovnih dni. Postopek izbire ciljnih gospodinjstev, naknadno klicanje le-teh ter celoten postopek kontrole poteka izvedbe je določen s programom računalniškega upravljanja (Blaise) s telefonsko anketo. Program anketarjem na delovnem mestu samodejno dodeljuje številke gospodinjstev, kontrolira število klicev, beleži časovne intervale vsake operacije pred, med in po anketi. Poleg tega omogoča določanje kasnejših zmenkov z izbranimi osebami ter zabeleži vse druge situacije (eventuelne zavrnitve) in dogovore glede poteka izvajanja ankete. Po zaključku telefonske ankete je mogoče preveriti usklajenost strukture realiziranega vzorca s strukturo populacije in opraviti poststratifikacijo le-tega. S tem se omili možna pristranost zaradi deleža s telefonom nepokritih kategorij. Tako kot doslej v okviru projekta Politbarometer, bomo tudi v nadaljevanju raziskave pri vrednotenju rezultatov uporabljali t.i. sistem vzorčnih uteži, ki zmanjšujejo pristranost in napake v rezultatih kot posledice vzorčenja in drugih napak znotraj poteka ankete. Postopek uteževanja je priporočljiv vselej, kadar lastnosti vzorca zaradi različnih vzrokov ne posnemajo v zadostni meri lastnosti ciljne populacije in spada med običajna orodja v okviru metodologije prikazovanja rezultatov iz anket (glej študijo: Oblikovanje vzorčnih uteži za telefonsko anketo Politbarometer). Način izpeljave postopka pa je odvisen od posebnosti posamezne ankete tako glede vsebine ankete, kot glede izvedbe.

Zagotavljanje kvalitete in ažurnost raziskave
Pri zagotavljanju kvalitete striktno upoštevamo AAPOR standarde, ki pomenijo normiranje kvalitete raziskovanja in obvezo objavljanja oziroma seznanjanja z osnovnimi karakteristikami izvedene raziskave. Kvaliteta raziskave je zagotovljena z ustrezno določitvijo in opisom naslednjih vidikov: ciljna populacija, način vzorčenja in velikost vzorca; popoln zapis vseh postavljenih vprašanj; izračun vzorčne napake; določitev in opis uporabljenih metod, določitev in opis časa in prostora, v katerem je raziskava izvedena itd. Zagotavljanje kvalitete je odvisno predvsem od metodološke in praktične izkušenosti raziskovalne skupine, ki projekt izvaja ter usposobljenosti anketarske ekipe. Raziskovalna skupina CJMMK je visoko strokovno usposobljena. Ekipa anketarjev CJM za izvajanje telefonskih intervjujev zajema 50 izbranih, izšolanih in preizkušenih sodelavk in sodelavcev, študentk in študentov višjih letnikov (pretežno družboslovnih študijev) ljubljanske Univerze. Predlagatelj je razvil, preizkusil in standardiziral pravila glede izbire, šolanja in nadzora dela sodelavcev v anketni delavnici. Nujen pogoj kvalitete, ko govorimo o sistemih CATI, je ustrezna tehnična opremljenost studia, v katerem poteka telefonski intervju. CJM je v letu 1994 prvič usposobil t.i. "anketno delavnico", ki je opremljena s sodobno računalniško, programsko in telefonsko opremo. Anketna delavnica trenutno vključuje 32 samostojnih telefonskih linij, 32 delovnih postaj ter ustrezne strežnike in delovne naprave za podporo lastnega omrežja. Pri tem se opira na programski paket Blaise, ki je razvit posebej za zbiranje in vnos podatkov v empiričnem raziskovanju, izrecno za usmerjanje in vnos podatkov pri telefonskih anketah. Raziskovalci Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij v okviru znanstveno-raziskovalnega delovanja pomemben del dejavnosti usmerjajo v razvoj družboslovne empirične metodologije in aplikativnega raziskovanja. Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij je v tem smislu razvil izvirno metodologijo aplikativnega raziskovanja na področju delovanja osrednjih državnih institucij, vključno z oblikovanjem merskih instrumentov. Pri vzpostavljanju metodoloških standardov na področju družboslovnega aplikativnega raziskovanja center sodeluje z uglednimi tujimi raziskovalnimi ustanovami na tem področju, hkrati pa je vključen v vrsto mednarodnih kooperativnih družboslovnih projektov.